Meni

Imenski prostori v jeziku C ++

namespaces c

Preizkusite Naš Instrument Za Odpravo Težav

Popoln pregled imenskih prostorov v jeziku C ++ s preprostimi primeri.

Do sedaj smo v naših prejšnjih vajah videli vse o spremenljivkah, deklaracijah, funkcijah in drugih takih entitetah, ki se uporabljajo v jeziku C ++.

Med razvojem aplikacij v jeziku C ++ se lahko pojavijo nekatere posebne situacije, na primer dvakrat uporabljena ista imena spremenljivk ali funkcije, definirane z istimi prototipi itd. Ko se pojavijo ti scenariji, postane prevajalniku težko določiti pravilno spremenljivko ali klic funkcije, ki povzroča dvoumnost .

=> Tukaj si oglejte Perfect Guide za usposabljanje za C ++.

Imenski prostori v jeziku C ++

Kaj se boste naučili:

Kaj je imenski prostor?

Oglejte si spodnji primer:

#include #include int main() { int var; double var; std::cin>>var; }

Izhod:

V funkciji ‘int main ()’:
8:10: napaka: nasprotujoča si izjava 'dvojna var'
7: 7: opomba: prejšnja izjava kot „int var“

V zgornjem primeru smo definirali dve spremenljivki z različnimi tipi, vendar z istim identifikatorjem. Torej, ko zberemo ta primer, dobimo napako, kot je prikazano v oknu Izhod. Te nasprotujoče si izjave nastanejo zaradi istega identifikatorja, ki se uporablja za poimenovanje dveh spremenljivk.

Tovrstne situacije povzročajo dvoumnost v aplikacijah.

C ++ uvaja nekaj, kar se imenuje » imenski prostori «Za rešitev te težave. Imenski prostor v jeziku C ++ je tako kot paket ali regija ali knjižnica, ki se uporablja za razlikovanje med spremenljivko ali funkcijami z enakimi identifikatorji.

Imenski prostor lahko vsebuje spremenljivke, funkcije, razrede ali druge predmete in celo drug imenski prostor. Vsak član imenskega prostora se lahko sklicuje z uporabo prostora imenskega prostora. To pomaga prevajalniku, da razlikuje med različnimi programskimi entitetami, tudi če imajo ista imena.

Določitev imenskega prostora

V jeziku C ++ lahko imenski prostor določimo s ključno besedo “ imenski prostor ', Kot je prikazano spodaj:

namespace namespace_name{ namespace_declarations; }

Torej, če moramo definirati imenski prostor z imenom 'test_space', lahko to storimo kot spodaj:

namespace test_space{ int var=10; }

Zgornja izjava definira imenski prostor z imenom 'test_space'. Kot je prikazano, ima za člana celo spremenljivko var.

Dostop do članov imenskega prostora

Zdaj smo opredelili svoj imenski prostor 'test_space' in kako dostopamo do vsebine tega imenskega prostora?

V programu C ++ lahko do članov imenskega prostora dostopamo s pomočjo sintakse:

namespace_name::namespace_member;

Tako je do celovite spremenljivke var, razglašene v imenskem prostoru »test_space« zgoraj, mogoče dostopati na naslednji način:

test_space::var;

Oglejte si celoten primer spodaj, da prikažete imenske prostore in njihovo uporabo.

#include #include namespace test_space{ int var = 10; } int main() { double var = 20.53; std::cout<<'local var = '<

Kasneje bomo prikazali obe spremenljivki. Upoštevajte, da čeprav lahko lokalno dvojno spremenljivko znotraj glavnega natisnete neposredno, jo moramo za tiskanje spremenljivke imenskega prostora postaviti pred imenom imenskega prostora.

To je poskrbelo tudi za problem spopadov med spremenljivkami zaradi istih imen, o katerih smo že govorili.

Direktiva o uporabi

V prejšnji temi smo videli, da lahko do imenskega prostora dostopamo s pomočjo namespace_name :: namespace_member.

Če imena imenskega prostora ne želimo določiti povsod v programu, lahko uporabimo uporabo 'Za vključitev imenskega prostora v program.

To se naredi na naslednji način:

#include #include namespace test_space{ int var = 10; } using namespace std; using namespace test_space; int main() { double var = 20.53; cout<<'local var = '<

Drugi stavek se uporablja za vključitev imenskega prostora 'test_space' v program.

V glavni funkciji lahko vidimo, da pred funkcijami, kot sta cout in spremenljivka var, ni treba imeti imena imenskega prostora. Lahko se neposredno sklicujemo nanje. Ker pa ima var v glavni funkciji poimenovanje z lokalno spremenljivko, ga napotimo z uporabo operaterja ločljivosti obsega (: :), saj imajo imenski prostori vedno tudi globalni obseg.

Ugnezdeni imenski prostori

C ++ omogoča tudi vgnezdene imenske prostore, tj.imenski prostor, definiran znotraj drugega imenskega prostora.

Splošna sintaksa ugnezdenih imenskih prostorov je naslednja:

namespace ns1{ ns1_code; namespace ns2{ ns2_code; } }

Če potrebujemo dostop do ns2_code, potem lahko do nje pridemo na naslednji način:

ns1::ns2::ns2_code;

Demonstrirajmo ugnezdene imenske prostore z naslednjim primerom kode.

#include #include namespace first{ int var = 10; namespace second{ int secVar = 20; } } using namespace std; using namespace first; using namespace first::second; int main() { double var = 20.53; cout<<'local var = '< Vzdevek za imenski prostor lahko dokažemo s spreminjanjem zgornjega primera.

#include #include namespace first{ int var = 10; namespace second{ int secVar = 20; } } using namespace std; using namespace first; namespace nested = first::second; int main() { double var = 20.53; cout<<'local var = '<Zunanji imenski prostori

Včasih imamo preveč imenskih prostorov, ki jih lahko uporabimo v naši aplikaciji, zato lahko vse imenske prostore postavimo v ločeno datoteko. To je enostavno storiti. Ko so imenski prostori v ločeni datoteki, to datoteko samo vključimo v naš program in nato neposredno uporabimo imenske prostore in njihovo vsebino v našem programu.

Na primer, če imamo datoteko z imenom ns.h, ki vsebuje naslednji imenski prostor.

//ns.h namespace first{ int var = 25; }

Zdaj v našem programu lahko uporabimo imenski prostor 'najprej', kot sledi:

#include #include “ns.h” using namespace std; int main() { cout<

Ko torej v naš program vključimo datoteko, ki vsebuje imenske prostore, lahko uporabimo imenske prostore, kot da bi bili v istem programu razglašeni globalno.

Sosednji imenski prostori

C ++ nam omogoča tudi, da določimo nekaj, kar imenujemo sosednji imenski prostori. Sosednji imenski prostori so imenski prostori, ki so večkrat definirani z istim imenom. V resnici to niso ločeni imenski prostori, temveč razširitve istega imenskega prostora.

Neprekinjeni imenski prostori so razvidni iz spodnjega primera.

#include #include . namespace first{ int var = 10; } namespace first{ namespace second{ int secVar = 20; } } using namespace std; using namespace first; namespace nested = first::second; int main() { double var = 20.53; cout<<'local var = '<

Zaključek

S tem smo prišli do konca te vadnice o imenskih prostorih v C ++. Imenski prostori na en način, ki nam omogoča, da ločimo našo kodo v različnih prostorih ali regijah, tako da imamo jasnost pri branju in uporabi njenih članov.

V naslednjih vajah bomo izvedeli več o različnih osnovnih temah C ++, kot so ravnanje z izjemami, vnos / izhod datotek itd.

=> Tukaj si oglejte A-Z o vajah za usposabljanje za C ++.

Priporočeno branje

^